Komentar: Attal namesto Borne

Nedavni odstop predsednice francoske vlade Elisabeth Borne je marsikje, tudi v Sloveniji, dobil veliko pozornosti. Najprej verjetno zato, ker do takšnih odstopov v večini primerov prihaja v kontekstu političnih kriz in drugič, zaradi mladosti novega predsednika vlade, 34 letnega Gabriela Attala. Pustimo ob strani tiste, ki jih preseneča, da je Attal istospolno usmerjen, ker takšno presenečenje, po mojem mnenju, več pove o njih kot o njem.

V ustavnem in političnem kontekstu Francije je zamenjava med Borne in Attalom bistveno manj presenetljiva ali nenavadna. Najprej zato, ker je Francija predsedniška republika in predsednika vlade, tako kot ministre, postavlja in odstavlja šef države. Takšne zamenjave v palači Matignon, kjer domuje predsednik vlade, so v Franciji stalnica. Attal je že četrti predsednik vlade od začetka prvega mandata predsednika Macrona. Do zamenjav lahko pride takrat, če predsednik države oceni, da je predsednik, oziroma predsednica vlade, upehana, nepopularna in dela ne opravlja dovolj dobro. Do zamenjave lahko pride tudi takrat, kadar javnost ocenjuje, da je upehan, nepopularen in neuspešen predsednik sam.

Včasih se francoski predsedniki, še posebej v času prvega mandata, ki ga še lahko ponovijo, odločijo za zamenjavo svojih predsednikov vlad takrat, kadar so ti preveč dinamični, uspešni in popularni, saj jim s tem odvzemajo sijaj in lahko postanejo nadležna konkurenca na naslednjih predsedniških volitvah. To je bil po mnenju nekaterih razlog, da se je v času prvega Macronovega mandata poslovil njegov prvi predsednik vlade Eduard Philippe. Tokrat seveda ni šlo za ta scenarij, ne le zato, ker Borne ni dosegala Philippove priljubljenosti, ampak predvsem zato, ker se Macron ne more potegovati za tretji mandat. Z imenovanjem na čelo vlade Attal, z Macronovim blagoslovom, gotovo postaja eden izmed možnih pretendentov za njegovega naslednika, če ne cez tri, pa čez osem let.

V francoskem političnem kontekstu ni šokantno niti to, da ima novi predsednik vlade zgolj 34 let. Najprej zato, ker se je zanj odločil nekdo, ki je bil ob izvolitvi na bistveno pomembnejši položaj predsednika države, le pet let starejši. Izbira za mladega, komunikativnega politika se zdi se bolj logična v kontekstu prihajajočih evropskih volitev, ki imajo v Franciji precejšnjo notranjepolitično težo, predvsem glede razmerij moči med vladajočo koalicijo in skrajno desnico. Ta je na zadnjih evropskih volitvah zmagala za las, tokrat pa raziskave javnega mnenja kažejo na precej večjo, celo 10% prednost. Rezultat na evropskih volitvah bo določil startne pozicije za naslednje predsedniške volitve tri leta kasneje. Predvolilno kampanjo Nacionalne fronte zelo uspešno vodi njen predsednik Jordan Bardella, ki ga odlikujejo dinamičnost, spretnost pri komuniciranju – in mladost. Star je 28 let.